Legendarni slovenski mislec in kulturni politik Josip Vidmar se je v svojem najpomembnejšemdelu »Kulturni problem slovenstva« zavzemal za slovensko nacionalno samobitnost. Narodno zavest je opredeljeval kot kulturno zavest, ki jo s svojimi možnostmi mnogovrstnega umetniškega izražanja najizraziteje oblikuje gledališče. O koroških Slovencih je dejal, da...
Vsakoletni Tamburaški festival v Centru k&k v Šentjanžu v Rožu je postal festival, na katerem se srečajo tamburaške skupine iz vseKoroške. Edini množični festival tovrstne glasbe je, ki nudi vsem udeležencem možnost, da ne ostajajo samo pri vsakoletnih tradicionalnih kontaktih, ampak festival nakazuje tudi smernice,...
Nova dvojezična kulturna taberna v Celovcu V Celovcu smo že dalj časa pogrešali dvojezično kulturno taberno, kakršna je bila nekoč tista »pri Joklnu«. Po dolgem iskanju se je neumorni kulturni delavec in gastronom Raimund Spöck ustavil v celovški Badgasse 7, prav tam, kjer je včasih obratoval...
Leta 2007 je Slovenska gimnazija praznovala 50-letnico svojega obstoja med drugim tudi s slovesno akademijo, letos pa mineva 50 let od prve šolske akademije. Z vsakoletno tradicionalno šolsko akademijo dijaki, učitelji, vzgojitelji in starši izražajo svoje zadovoljstvo, ker se najpomembnejše vzgojno-izobraževalne dejavnosti za odraščajočo mladino...
Preprost dostop do različnih kulturnih okolij, velika kulturna ponudba, prepletanje ljudske, visoke in alternativne kulture, brisanje meja med kulturnimi vsebinami in posledično nastajanje novih oblik so lastnosti, ki izkazujejo kakovost današnjega časa. Vendar vsak prostor in vsako družbeno okolje dopuščata in omogočata le omejene možnosti...
Vloga slovenskih kulturnih društev v zadnjem stoletju – pliberško prosvetno društvo »Edinost« letos praznuje stoletnico svojega obstoja – ni bila nikoli enoznačna, zazrta v eno smer in slepo zaverovana vase. Čeprav so vsa kulturna društva v tem obdobju odigrala pomembno narodnoobrambno vlogo, pa se kljub...
Od sedanje koroške kulturne politike ne moremo pričakovati sprememb; vedno znova namreč ugotavljam (in se že ponavljam), da gre denar, ki ga dežela namenja »kulturi«, v zabavljaške, komercialne »evente« in take oblike kulturnega delovanja, ki ne zahtevajo miselnih naporov. Zato ni čudno, da se za...
Ker izhajam iz prepričanja, da se samopodoba koroških Slovencev gradi in potrjuje z jezikom, se ob koncu leta sprašujem, ali smo pri tem uspešni, in kaj nas ovira, da nismo bolj prodorni, bolj produktivni ali pa morda bolj prepričljivi. Za malodušje sicer ni pravega razloga,...
Letošnje knjižne novosti Slovenske prosvetne zveze so po vsebinski plati izrecno koroško-slovenske in v glavnem namenjene slovenskim bralcem na Koroškem in drugod. Knjižna ponudba se odziva na potrebe časa, povezane z dogajanji, v katere smo bili koroški Slovenci leta 2008 posredno ali neposredno vpleteni. Vsaka...
Prešernovemu rojstnemu dnevu zadnja leta posvečamo nekoliko več pozornosti, vendar ne toliko kot dnevu njegove smrti, 8. februarju, ki je postal slovenski kulturni praznik. Pa vendar zadnja leta tudi v Sloveniji praznujejo Prešernov rojstni dan: tretji december je namreč postal dan odprtih vrat. Ta dan...