19 Dec Izvirni koroški knjižni dar Slovenske prosvetne zveze

Letošnje knjižne novosti Slovenske prosvetne zveze so po vsebinski plati izrecno koroško-slovenske in v glavnem namenjene slovenskim bralcem na Koroškem in drugod. Knjižna ponudba se odziva na potrebe časa, povezane z dogajanji, v katere smo bili koroški Slovenci leta 2008 posredno ali neposredno vpleteni. Vsaka od knjig po svoje odseva koroško jezikovno in kulturno stvarnost in omogoča spoznavanje in soočenje s potrebami koroške manjšinske kulturne politike in njihovo sprejemanje.
Že v letošnjem Koroškem koledarju bomo našli tako po vsebini kot količini več raznovrstnih tem kot prejšnja leta. Poleg objavljenega pregleda pomembnejših dogodkov v letu 2008 je v njem veliko zanimivega razmišljanja o perečih vprašanjih, pri čemer velja omeniti predvsem načelna razmišljanja Filipa Ogrisa Martiča o perspektivah manjšinske politike. Lahko bi rekli: končno je v tej dolgočasni manjšinski debati, kjer se stvari samo še ponavljajo, nekdo brez polemičnih političnih prizvokov skušal svoje misli obrniti v prihodnost, ki naj bi bila perspektivna za vse politične opcije koroških Slovencev. V tem smislu Koroški koledar postaja pravi diskusijski forum, kar izpričuje tudi dejstvo, da je v njem objavljenih še precej drugih zanimivih prispevkov pomembnih avtorjev, nenazadnje so tudi prispevki o vsestranskem kulturniku in literatu Valentinu Polanšku ob 80-letnici njegovega rojstva dokaz, da skušamo nekoliko več pozornosti posvečati slovenski koroški literarni ustvarjalnosti.
To potrjuje tudi dejstvo, da ima v letošnjem knjižnem daru svoje mesto literarnokritična revija „Rastje“, ki bo morda – to bi si želeli – nasledila revijo „mladje“. Vsekakor želimo tudi po tej poti omogočati in ustvarjati večji interes za slovensko koroško literaturo.
Podoben interes in potrebo smo začutili ob gledališki predstavi „Partizan“, s strani nemško govoreče publike celo večje, kar je vsekakor pozitivno. Zato smo veseli, da je ORF –Slovenski sporedi gledališko predstavo posnel s tremi kamerami in nam omogočil izdajo DVD-ja, ki smo ga priložili knjigi – izvrstnemu besedilu avtorja B. Liepolda Mosserja o tem, kako polna predsodkov o partizanih je še današnja koroška družba.
Poleg otroške slikanice in dodatne ponudbe zgoščenk pa je priročnik Pavleta Zdovca o slovenskih krajevnih imenih na avstrijskem Koroškem morda celo eden najbolj nujnih smerokazov za uporabo slovenskih krajevnih imen. Poleg vidne dvojezičnosti namreč potrebujemo tudi mentalno spremembo: slovenska krajevna imena na Koroškem se bodo ohranila samo, če jih bomo uporabljali. To velja za vse, za koroške Slovence in pa za celo Slovenijo.
Malo za hec, malo za šalo: „Buhstabenzupe” je zastonj.
Janko Malle