Zveza slovenskih pregnank in pregnancev
(prej Zveza slovenskih pregnancev)
(prej Zveza slovenskih izseljencev)
Ustanovitev organizacije so narekovale razmere, ki so se v njih znašli pregnani koroški Slovenci po svoji vrnitvi iz nemških taborišč. Na eni strani so se morali boriti za formalno vrnitev v času nacizma zaplenjenega premoženja, na drugi strani pa za popravo škode, ki so jo utrpeli zaradi pregnanstva. Tem ciljem se je zapisala ZSI, ko so jo ustanovili 1. februarja 1946. Prizadevanja za popravo škode je povezovala in povezuje z bojem za enakopravnost slovenskih izseljencev z drugimi žrtvami nacizma, v sodelovanju predvsem z Zvezo koroških partizanov in drugimi organizacijami protifašističnih borcev in žrtev nacizma pa se prizadeva za gojenje protifašističnega duha in za uresničitev pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Člani in članice ZSI so avtorji številnih spominskih zapisov in publikacij; 1996, ob 50. letnici svojega nastanka, je ZSI na Radišah odkrila “Spomenik preganjanja”, leto navrh, ob 55. letnici izselitve, pa je na pokopališču Frauenaurach na Bavarskem s pomočjo domačinov uredila ohranjene grobove umrlih pregnancev in odkrila ploščo v spomin na vse v taboriščih umrle.
2. februarja 2025 je potekal občni zbor Zveze slovenskih pregnancev, ki je bila po statutarnih spremembah preimenovana v Zvezo slovenskih pregnank in pregnancev. Po umiku Gregeja Krištofa sta vodenje prevzeli Mirjam Zwitter Šlemic kot prva predsednica in Eva Hartmann kot druga predsednica.
Spletna stran: pregnanci.at
