09 Nov podelitev rizzijeve nagrade – robertu kropiuniku

Včeraj je Zveza slovenskih organizacij skupaj s Prosvetno zvezo podelila Rizzijevo nagrado gospodu Robertu Kropiuniku.
Podelitev nagrade je bila v torek, 8. novembra 2022, ob 19. uri v »Šiši« v Zahomcu/Achomitz

Robert Kropiunig je v krogu športnikov poznan kot lahki atlet, ki je postal devetkrat abstrijski državni ter okoli sedemdesetkrat koroški deželni prvak v lahki atletiki, nastopal je na evropskem in svetovnem prvnestvu, deset let je sodeloval v avstrijski reprezentanci za lahko atletiko. Poznan je kot športnik, ki so mu zaupali mesto zveznega trenerja za smučanje z bobom ter trenersko funkcijo v najvišji avstrijski zvezni nogometni ligi. Bil je med ustanovnimi člani SAK.
Delo z mladino je bilo in je slej ko prej zanj najsrčnejša zadeva. S svojim prisrčnim pristopom je mlade vedno znal navdušiti, zavedajoč se, da je takšno udejstvovanje izredno pomembno tudi za razvoj koroških Slovencev. Med njegove najnovejše in najpomembenjše iniciative šteje šolski projekt „Ofenziva za lahko atletiko na koroških šolah“, pri katerem je doslej od leta 2016 sodelovalo že 140.000 šolarjev. Besede bivšega kanclerja Kreiskega, ki jih je izrekel pred več kot 50.leti, da je R. Kropiunig vzgled za delo z mladino, dandanes imajo še večjo veljavo.

Fotografije prireditve si lahko pogledate na povezavi.
https://zso.slo.at/sl/home/galerija

DANILO PRUŠNIK
Lavdacija Robertu Kropiuniku ob prevzemu Rizzijeve nagrade 
8. novembra 2022 v Šiši v Zahomcu

Spoštovani navzoči ! Dragi Robert !

Zelo sem počaščen, da smem danes tukaj spregovoriti o pedagogu, športniku, kulturniku, umetniku, vizionarju, koroškem Slovencu – o tebi Robert – ki boš danes prejev Rizzijevo nagrado.

Sehr geehrte Damen und Herren !

Es freut mich heute über den Pädagogen, Sportler, Künstler, Visionär, Kulturmenschen und Kärntner Slowenen sprechen zu dürfen – über Robert Kropiunik – dem heutigen Empfänger des Rizzi-Preises. Robert hat sich Zeit seines Lebens mit Sport und und mit der Frage, wie kann die slowenische Sprache in Kärnten erhalten bleiben und wie könnten sich deutschsprechende und slowenischsprechende Kärntner ohne Vorurteile gut verstehen.

Večkrat slišimo, da nagrade in priznanja, ne prejemajo tisti, ki bi si jih zaslužili. Danes mislim, da bo nagrada prišla v prave roke vizionarju optimistu, ki se je celo življenje ukvarjal z razvojem športa  in s tem, kako bi ti, Robert, ohranjeval in širil slovenski jezik. S svojim mišljenjem in delom si iskal možnosti, da bi se slovenskogovoreči in nemškogovoreči Korošci med seboj brez pomislekov dobro razumeli.
Da danes tukaj govorim, me je nagovoril Janko Malle. In sedaj sem tukaj, in smo tukaj, dragi Robert ! Neverjetno je,  pa je  – poznava se že nad 60 let.
Spoznal sem te, ko sem hodil v 1.razred Slovenske gimnazije  in sem večkrat v tednu v odmorih obiskal višješolce, kjer sta bila  moja sestra Rezika in ti, Robert. Na šolskih akademijah smo skupaj peli in skupaj nastopali kot telovadci. Mi mlajši smo vas višješolce občudovali.  Za nas ste bili Tonč Malle, Mirko Bogataj in ti pravi idoli. Še danes veljajo vaši športni rezultati za šolske rekorde na Koroškem.
Bil si moj smučarski učitelj v 6. razredu Slovenske gimnazije na Mokrinah. Naučil si nas moderni stil smučanja tako dobro, da smo samo še z lahkoto divjali po strminah in celcu.
V pogovoru s teboj pred kratkim si omenil, da Slovensko gimnazijo zelo ceniš in da si na njo  zelo ponosen, ker otroci tam niso številke in si prepričan, da se je in še bo naprej slovenski jezik in slovenska zavest obdržala na Koroškem. Slovenska gimnazija, da šteje med najuglednejše šole v Avstriji in v Alpsko-jadranskem prostoru.
Profesor telovadbe Milan Kupper je bil za te ko Bog, ker je z vami –tako praviš – govoril samo slovensko in vam pokazal, kaj zna – to vam je dal naprej. Milan je bil vaš in naš mentor, ki smo ga posnemali. 
Še posebej ti, ki si bil uspešen športnik in trener v avstrijskem, evropskem in svetovnem merilu.

Wir kennen einander über 60 Jahre, seit dem Besuch des Slowenischen Gymnasiums, wo Robert als ausgezeichneter Sportler Vorbild für viele jüngere Mitschüler war. In unserem Gespräch erwähnte er seine Hochachtung jürs Gymnasium, das für die slowenische Sprache größte Bedeutung hat. Der Turnprofessor Milan Kupper hat unsere Zukunft geprägt.

Spoštovani navzoči ! Športna kariera Roberta Kropiunika se je torej pričela v gimnazijskih letih, ko je našo Slovensko gimnazijo skupaj z Mallejem in Bogatajem zastopal na koroških šolskih prvenstvih v trobojih. In vedno so zmagali.
Igral je tudi nogomet in z mladinsko ekipo Austrie Celovec postal koroški prvak. Nogometno kariero je nadaljeval s prijatelji in sošolci v Šentjanžu, kjer je bilo zanj zelo lepo – kot pravi. 
Po maturi je Robert študiral šport in geografijo v Grazu in se razvil v vrhunskega športnika. Postal je večkratni akademski prvak. Špecializiral se je na tek 400m z ovirami. Bil je 9 krat avstrijski prvak, Na Koroškem ni imel konkurenta in je dosegel nad 70 mojstrskih naslovov.
Kot član avstrijske atletske reprezentance je 10 let nastopal na evropskih in drugih  prvenstvih.
Na mednarodnem atletskem mitingu v Sieni v Italiji leta 1968 je dosegel v teku 400m z ovirami prvo mesto in prvič denarno nagrado, ki se je ni mogel obraniti. Robert bi k temu nastopu še marsikaj lahko povedal. Vprašajte ga !
S 46-timi leti pa je postavil v svoji starostni skupini celo svetovni rekord v deseteroboju.
Blazno, Robert ! Pa tudi pel si pri Akademskem oktetu v Grazu !

Seine großartige sportliche Karriere hat am Slowenischen Gymnasium begonnen. Auf viele Kärntner Schulmeistertitel mit deinen Mitschülern Anton Malle und Mirko Bogataj folgten während deines Studiums in Graz großartige Leichtathletik-Ergebnisse
-mehrfacher akademische Meister
-9 facher Österreichischer Meister
-über 70-facher Kärntner Meister
-Sieger beim interantionale Leichathletik Meeting 1968 in Siena in Italien beim 400 m Hürdenlau
-Mit 46 Jahren stellte er den 10-Kampf  Weltrekord in seiner Altersklasse auf
Einfach unvorstellbar !

8 let – od leta 1967 do 1975 –  je bil Robert kondicijski in tehnični trener avstrijske reprezentance v smučarskem bobu. 8 let so pod njegovim vodstvom pobirali kolajne na svetovnih in evropskih prvenstvih in v tekmah za svetovni pokal. 
Najlepša stvar pa je bila na svetovnem prvenstvu v ameriški Nevadi, ko  je ledenomrzel orkan  „modri blizzard“ prekinil smuk za 20 minut. Na štartu pa je stala v tankem tekmovalnem dresu tekmovalka Zeilerjeva. Bil si toplo oblečen in 20 minut grel tekmovalko s tem, da si jo držal pod svojo toplo bundo in jo nagovarjal in nagovarjal, da bo že šlo. Pri štartu je zavriskala – in postala je svetovna prvakinja – prvič in zadnjič.
Po vrnitvi iz Graza na Koroško je Robert deloval tudi kot nogometni trener in bil istočasno tudi igralec v Čajni v Ziljski dolini, ekipa je napredovala  v višjo ligo. Z ATUSem iz Borovelj pa je kot trener postal prvak Koroške lige.
Od leta 1972 do 1975 pa je bil Robert pod trenerjem Gerdijem Springerjem odgovoren za kondicijske treninge pri prvoligašu Austria Celovec. Tu je treniral tudi nogometaša svetovnega slovesa Franca Hasila, ki mu je bil kasneje pri Polizei Celovec kot vzor, in reprezentanta Alojza Jagodiča.

Als Trainer der österreichischen Ski-Bob Nationalmannschaft erreichte Robert in 8 Jahren (1967 -1975) außergewöhnliche Erfolge: viele Weltcup-Siege und Weltmeistertitel.
Nach der Rückkehr aus Graz wiedmete sich Robert dem Fußball als Spieler und Trainer. Mit Nötsch/Čajna, ATUS Ferlach/Borovlje erreichte er den Meistertitel. Er war auch Trainer bei Polizei Klagenfurt.
Von 1972 bis 1975 war Robert Konditionstrainer beim Bundesligaklub Austria Klagenfurt unter Gerdi Springer. Er trainierte bekannte Fußballer wie Franz Hasil und Aljos Jagodič.

Bil je tudi kondicijski trener košarkarskega prvoligaša Wörthersee Piraten v Celovcu, kjer je s slovenskim trenerjem uvedel dvodnevni trening za skoke in brzino dopoldne  in popoldne. Pirati so dosegli odlično drugo – in dosedaj najboljše mesto na lestvici.
Kot pedagog je Robert Kropiunik poučeval poleg telovadbe še slovenščino in likovno vzgojo na glavnih šolah v Borovljah in Celovcu, bavil pa se je tudi s  špecialno pedagogiko za prizadete v Goričah in v celovški kliniki. 
Likovna vzgoja ga je tedaj tako navdušila, da je začel leta 1986 ustvarjati akvarele, ki jih je razstavljal na vseh Posojilnicah na Koroškem, na Slovenskem kongresu v Ljubljani in v Trbižu. Na razstavah je žel odlično kritiko, italjanski predsednik za kulturo je hotel slike razstavljati celo v Benetkah.  Ustvarjal je slike tudi v serijah, jih okoli 200 podaril  svojemu lahkoatletskemu klubu KLC, ki jih je preko staršev in športne mladine prodal interesentom, in si s tem financiral delovanje v projektih s šolarji. Klub si je prislužil precej denarja.
Roberta cenijo od tistega časa tudi kot umetnika. Bravo, Robert !

Als Pädagoge an verschiedenen Schulen in Klagenfurt, Ferlach, als Heilpädagoge in Görtschach und am Klinikum Klagenfurt befaßte sich Robert seit 1986 mit der Kunst. Seine Werke sind in Kärnten, Ljubljana und in Tarvis ausgestellt worden.Für das Sportbudget seines Klubs KLC stellte er an die 200 Werke zur Verfügung.

Od leta 1978  pa se je Robert kot glavni trener bavil s treningom atletov pri Koroškem lahkoatletskem klubu Celovec. Tako mi je povedal o njegovem delovanju pri KLC-ju „Eden mojih največjih trikov“ – tako  Robert ob pogovoru – „Eden mojih največjih trikov za slovenščino, za sporazumevanje med slovensko govorečimi in nemško govorečimi Korošci je tale klub KLC. Mislim, da skoraj 50 let to že delam, da jaz tu z mladimi govorim slovensko in istočasno tudi z drugimi nemško, če je kakšen Italjan pa malo v italijanščino zavijem. Celo rusko poskušam, angleško itak. Smisel je v tem, da je za nemškogovoreče normalno, da se tudi slovensko govori. Ni nobenih mej tu. V tem je tale psihološki trik. Jaz to delam avtomatsko. Nihče me ne napada. Obratno.Vsi vprašajo „ Ja wieviel Sprachen sprichst du ? – Torej več znaš, več veljaš ! „ To pravi naš današnji nagrajenec Robert Kropiunik in uresničuje svoj trik, ki sem ga nedavno sam doživel ob najinem srečanju v atletskem štadionu.
S takozvano „Ofenzivo v atletiki  na Koroških šolah“ in drugimi projekti  je privabil  do danes nad neverjetnih 140.000 šolarjev in šolark iz cele Koroške. Šolarje zbirajo 2 x na teden z avtobusi in jih pripeljejo v atletski štadion v Celovec.. Za Roberta šteje atletika kot podlaga za ostale športne panoge.  Projekt šteje med edinstvene v Avstriji.

Seit 1978 ist Robert als Cheftrainer beim KLC tätig. Seine Projekte „Talenteshow“ und „Leichathletik-Offensive“ haben bisher 140.000 Schüler aus ganz Kärnten besucht. Es wird 2 x in der Woche trainiert. Einzigartig in Österreich. Für Robert gilt die Leichtathletik als Grundlage für alle Sportarten. Einzigartig ist auch das selbstverständliche Nebeneinander der Sprachen. Für Robert als Simultanübersetzer mit Laufschuhen etwas ganz Normales.

Da s svojimi otroci in vnuki govori slovensko, je za Roberta jasno in je na družino zelo ponosen in se vsak dan veseli.
Ponosen je na ženo Claudio, ki ga pri njegovih projektih podpira,  na hčerko Ilono, na sina Marjana. Vsi se ukvarjajo na njihov način z razvojen slovenskega jezika in kulture na Koroškem in pomagajo Robertu razviti svoje vizije in trike. Robert na splošno misli, da bi si starši  morali vzeti več časa in govoriti z otroci konzekventno  slovensko.
Ponosen je na svojo mamo Slavico, ki ga je rodila 12. februarja 1943, torej med 2.svetovno vojno, v Kranjski gori. Po kratki internaciji pri Angležih se je mama z Robertom smela preseliti v Brnco k očetu Ferdinandu, ki se je ranjen vrnil iz vojne domov. Do Robertovega 13.leta je družina živela v Brnci. Potem se je zaradi represalij preselila  v Beljak. Občutek so imeli, kakor, da bi se Dobrač še enkrat podrl.
V tem času je družina pretrpela hude napade s strani nemškogovorečih sosedov. „V tem času smo se vsi bali teh Nemčurjev in pred Heimatdienstom. Tolkli so nas in pobijali. Na naša okna so na jeklene mreže obešali table z napisi „Tito-Banditen“ in „Schweine“, pa ne vem še kaj. „
Tudi v gimnazijskih letih so se vršili v Schiller-Parku napadi na dijake Slovenske gimnazije in to organizirano s strani ene šole, ki je dala enim dijakom prosto zadnjo uro in so potem čakali na gimnazijce, jih psovali in metali na njih kamenje. Prišlo je do hudih pretepov. Marsikdo izmed nas tukaj, se teh in podobnih  napadov še spominja. Kasneje pa so bili tile ljudje in učitelji, ki so to organizirali Robertovi najboljši kolegi in prijatelji. Za njih je prevajal slovenske tekste v nemščino in obratno.

Roberts Familiensprache ist Slowenisch, auf deren Erhalt er großen Wert legt. Seine Eltern waren mit der slowenischen Kultur eng verbunden. Obwohl es ihnen von der Nachbarschaft in Fürnitz nicht einfach gemacht wurde. Starke Anfeindungen waren an der Tagesordnung. Man fürchtete sich vor den Deutschnationalen und Heimatdienstlern. Die Lösung war der Umzug nach Villach. Während der Gymnasialzeit erlebte Robert Anfeindungen und Raufereien im Klagenfurter Schillerpark.  Später waren dieselben Täter Roberts gute Kollegen und sogar Freunde. Auch  das ist möglich !

Ponosen je na mamo, ki je bila ena največjih kulturnic med koroškimi Slovenci. Delala in zbirala je partiture, jih korigirala, vodila režijo v teatrih, pela v cerkvenem zboru in zboru SPD Dobrač v Brnci, v Zmotičah so peli opereto. In vse to kot mama šestih otrok – samih rajsarjev – tako Robert. Po dolgi kulturno delavni življenjski poti se je  pri 101 letih marca 2020  poslovila. Tudi oče Ferdinand, ki izhaja iz Brodi, je bil kulturnik. Je bil pianist pri škofu Köstnerju in kapelnik v Strassburgu. Od tam je prišel v Brnco in bil organist in vodil ansambel s 16-imi muzikanti. Prezgodaj je umrl – star komaj 59 let. Robert je bil torej od ranega otroštva povezan s slovensko kulturo – z muziko, petjem in športom.

Mutter Slavica war mit ihren 6 Kindern für Robert eine großartige Frau und Kulturschaffende beim Slowenishen Kulturverein Dobrač. Sie war Sängerin, Autorin und Regisseurin bis zu ihrem 101. Lebensjahr. Auch sein Vater Ferdinand war Kulturschaffender.

Pred 20 leti je Robert ustanovil s podporo Slovenske športne zveze Atletski center Koroška ACK in ga še danes vodi kot predsednik. Na treninge so prišli dijaki Slovenske gimnazije, pa tudi slovenskogovoreči drugih šol. Imeli so treninge v slovenščini. Robertu je pomagala profesorica Magdalena Kulnik, ki je bila in je še sedaj kot vrhunska atletinja zgled mladim. Pomagala je tudi nekdanja vrhunska atletinja Betina German – začasno predsednica KLCja. Robertu se zdi zelo škoda, da je ta akcija malo zaspala, in da so Slovenci pozabili, da imajo tu enega majhnega Slovenca, ki bi mu morali zaupati in ga morali več podpirati pri delovanju za slovenski šport, za slovenski narod.

Robert war vor 20 Jahren Gründer des ACK/Atletski center Koroške- Athletik-Center-Kärnten. Die Trainingssprache war mit Hilfe der Professorin und großartigen Leichtathletin Magdalena Kulnik  Slowenisch. Größte Unterstützung gab es dafür von der Obfrau des KLC Betina German. Als Präsident erwartete sich Robert ein wenig mehr Unterstützung seitens der slowenischsprechenden Kärntner.

Nagrade in priznanja:
Za vzorno delo na športnem, pedagoškem, socialnem, kulturnem in jezikovnem področju in za prizadevanje dobrih sosedskih odnosov med slovenskogovorečimi in nemškogovorečimi Korošci je Robert Kropiunik prejel najuglednejša  priznanja mesta Celovec in dežele Koroške.
-Od  koroškega kluba športnih novinarjev/Sportpresseklub je bil leta 2018 počaščen za življenjsko delo kot športnik, trener in funkcionar. Priznanje mu je predal predsednik novinarjev in predsednik Slovenske športne zveze Marjan Velik.
-Prejel je tudi priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije.
-2019 je prejel od SKS/Skupnosti koroških Slovencev Kugyjevo nagrado za svoje življenjsko delo in svoje zasluge na športnem, kulturnem, pedagoškem in čezmejnem področju.
-Zelo ponosen pa je na priznanje, ki mu ga je izročil leta 1969 tedanji kancler Bruno Kreisky na Salzburger Festspiele. Istočasno z njim sta bili počaščeni znani športnici atletinji  Liese Prokop in Maria Sykora.
Pohvalne govore sta tedaj imela Klaus Maria Brandauer in Michael Heltau. Robert se je še posebej zaradi tega razveselil priznanja, ker so ga tedanji člani Kluba športnih novinarjev Koroške. ki vsako leto izberejo športnika leta,  uvrstili samo na 8. mesto, čeprav je tedaj bil večkratni rekorder in postal 2 kratni avstrijski prvak. Po intervencij tedanjega deželnega sekretarja SPÖ Wagnerja se je Kreisky  odločil za Roberta tudi zato, ker pri treningih teče za Robertom stotine otrok in z njimi zelo dobro dvojezično trenira na Križni gori, v Evropskem parku, v štadionu in po šolah v Celovcu.
Nagrado je dobil kot zgled mladini Avstrije.

Für sein Lebenswekr auf dem Gebiete des Sports, der Erhaltung der slowenischen Sprache und Kultur, um das Bemühen für das friedliche Miteinander beider Volksgruppen erhielt Robert viele Auszeichnungen:
-die höchsten Auszeichnungen des Landes Kärnten und der Stadt Klagenfurt
-2018 vom Sportpresseklub die Auszeichnung für sein Lebenswerk, übergeben vom Präsidenten  Marjan Velik
-Auszeichnung des Olympischen Komitees Sloweniens
-2019 den Julius-Kugy-Preis von der Gemeinschaft der Kärntner Slowenen
-von Bundeskanzler Bruno Kreisky die Auszeichnung für die Jugendarbeit als Vorbild für die österreichische Jugend
-und weitere Auszeichnungen.

Ja, to je  Robert, naš današnji slavljenec ! Dvojezičnost vidi kot veliko darilo, ki jo moramo posredovati naprej. Pomagal je kjer je le mogel, navduševal in motiviral športnike v krizi, govoril s Korošci slovensko in nemško, z ostalimi v njihovem jeziku.

Die Zweisprachigkeit ist für Robert ein großes Geschenk. Sein Leitsatz ist: Liebe, Güte, Ausdauer, Menschenkenntnis, Handschlagqualität. Was du gibst, bekommst du mehrfach zurück. Jeder Tag des Lebens ist ein Feiertag – das hält ihn jung.

Zavedal se je, da šport povezuje različne kulture in jezike. Njegovo navodilo je bilo : ljubezen, dobrota, poznavanje človeške narave, doslednost, vztrajnost. Robert pravi, to kar dobrega daš od sebe, se ti mnogokrat povrača in dati je lepše kot vzeti. Vse to, ga je naučila mati Slavica. Simon Gregorčič pravi, da življenje ni praznik. Za 80 let mladega Roberta je vsak dan praznik. Vsak dan, če se zjutraj zbudi, je za njega praznik. Dan je treba pozitivno preživeti, negativne stvari pa v pozitivno smer poriniti. Če si pozitiven, ostajaš mlad..

Danke – Robert – für alles, was du geschaffen hast und noch schaffen wirst! Du bist für die Jugend ein Vorbild !
Hvala Robert za vse kar si ustvaril in za to, da si nam bil kot zgled.
Kako uspeti z večjezičnostjo, je bila tvoja srčna zadeva. !
Čestitam ti iz srca k Rizzijevi nagradi!

Povezava do prispevka NOVIC.
https://www.novice.at/galerije/rizzijeva-nagrada-robertu-kropiuniku/