10 Mar Sledovi spomina – Ob 30-letnici spominskih pohodov na Arihovo peč

Nedeljski pohod na Arihovo peč v spomin devetim padlim partizanom, ki so jih nacisti v noči med 9. in 10. februarjem 1945 pobili, je med številnimi spominskimi dogodki eden najpomembnejših predvsem zato, ker ga tako koroški Slovenci kot domače šentjakobsko okolje vedno bolj sprejemajo kot del nečesa, kar je »krvavo« zaznamovalo dogajanje v pretekli raje kot ne zamolčani zgodovini. Toda nekaj se je v zavesti ljudi vendarle spremenilo: o tem govori več ljudi kot nekoč, dogajanje pa vse bolj zanima tudi mlade. Narašča radovednost o tem, zakaj je naša polpreteklost tako sporna, da jo raje prepuščamo pozabi. Ta radovednost je hvalevredna, saj se obrača proti sistemu, ki kar sam od sebe, avtomatično skrbi za to, da ljudje ostanejo neosveščeni in pacificirani.
Vsekakor tovrstna miselnost ustreza koroški mentaliteti, ki namesto, da bi jih kultivirala, konflikte raje prekriva. Težko bi iz tega konteksa izzvzeli nas, koroške Slovence, pa vendar nas je druga svetovna vojna tako prizadela, da nam danes antifašizem verjetno pomeni več kot pripadnikom večinskega naroda. Čeprav je precej antifašističnega duha splahnelo, je še vedno ostalo jedro »nepoboljšljivih« akterjev, ki so delovali proti toku časa in sprenevedanju o zgodovinskih dogodkih: vztrajali so v razmišljanju, da je mogoče in potrebno negovati tudi tisti del zgodovine, ki ni po koroškem »družbenem okusu«. Tako so vztrajali koroški partizani in nekateri kulturniki iz slovenskih in nemških vrst, ki jim ni vseeno, kaj se je dogajalo pod Arihovo pečjo. O teh dogodkih je preživeli borec Bogdan Mohor – Ston napisal knjigo s pomenljivim naslovom »Luna«, mladi režiser Tobias Kavelar iz Nemčije (njegovi predniki so doma v Ledincah pod Arihovo pečjo) je hajko ovekovečil v filmski zgodbi »Partizan«, šentjakobsko prosvetno društvo »Rož« pa zadnja leta s posebnimi, s tem dogodkom povezanimi kulturnimi prireditvami vabi na vsakoletni spominski pohod; isto velja tudi za Slovensko planinsko društvo in Slovensko športno zvezo.
Prav gotovo se tudi zaradi omenjenih akcij preteklosti posveča več pozornosti in se z njo sooča na precej bolj normalen način. Včasih smo na pohodih videvali le številne pohodnike iz Slovenije. Ti še danes prihajajo, zadnja leta pa se jim pridružuje vedno več domačinov. Tudi v tem je nekaj simbolike, še več pa je vredno dejstvo, da se danes o teh dogodkih tudi precej več govori.
Nedeljski jubilejni pohod je lepa priložnost, da se na pretekle dogodke spomnimo s prijetnim družabnim srečanjem, ob tem pa obudimo vrednote, ki jih čas nikoli ne bo preživel. Antifašizem ima v vsakem obdobju nekaj opraviti s prizadevanji za mir, svobodo, solidarnost in enakopravnost. Kdor misli, da je to danes nekaj samoumevnega, se bridko moti!
Janko Malle