Pogled žensk in mladih na kulturo spominjanja

Verjetno ni naključje, da je prav ob 70-letnici »anšlusa« in 100-letnici praznovanja dneva žena izšla posebna knjiga o ženskah med nacizmom v Avstriji z naslovom »Frauen 1938, Verfolgte-Widerständige-Mitläuferinnen«. Lisa Rettl in Vida Obid sta za knjigo prispevali razpravo o vlogi slovenskih partizank, ki sta se je lotili s tako imenovanega ženskega vidika; večina dosedanjih raziskav je namreč v ospredje kot akterje dogajanja postavljala moške. Če izvzamemo raziskavo Andreja Lebna »V borbi smo bile enakopravne: Uporniške ženske na Koroškem v letih 1939–1955«, smo doslej tudi na partizane gledali izključno z moškega vidika.
Prav tako pozitiven in naravnost vzpodbuden je projekt dijakov in dijakinj Dvojezične zvezne trgovske akademije v Celovcu, v katerem so skupaj s partnerji »Gedenkstätten Moringen« in z »Društvom Peršman« raziskovali nacionalsocialistično obdobje. Hvalevredna odločitev učiteljev in dijakov, da bodo Peršmanovo domačijo kot spominski kraj obdelali tudi v maturitetni nalogi. Že brošura o dogodkih pri Peršmanu, ki so jo dijaki in dijakinje pred kratkim predstavili na trgovski akademiji, je zgovoren dokaz resnega pristopa do teme, o kateri se na Koroškem raje molči kakor govori. Take in podobne iniciative mladih je treba podpirati, saj se z njimi izboljšujeta kultura spominjanja in znanje o zamolčani koroški zgodovini.
Prav mladi kažejo vedno več zanimanja za omenjeno zgodovinsko obdobje. Ne obremenjujejo se z zastarelimi zgodovinskimi hipotekami, prav nasprotno, očitno si želijo spregovoriti o vseh zločinskih dejanjih iz naše neposredne okolice. K temu lahko spodbujajo tudi spominski pohodi, kot je bil na primer letos jubilejni, že 30. pohod na Arihovo peč. Toliko mladih kot tokrat, doslej še ni bilo.
Veselje nad novim odnosom do preteklosti je predsednik Zveze koroških partizanov Peter Kuhar v brošuri, ki jo je izdala trgovska akademija, izrazil z naslednjimi besedami: »To delo nas predvsem navdaja z upanjem in zaupanjem, da se bodo naših žrtev in našega odpora spominjale tudi generacije za nami.«
Janko Malle