21 Apr Izid nove knjige o škofu Rožmanu

Polemike o vlogi škofa Rožmana med nacizmom še niso potihnile. V »Novicah« je vzplamtela sporna razprava, pred kratkim pa je Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije o tej temi izdalo knjigo uglednih avtorjev: dr. Ljuba Bavcona, dr. Spomenke Hribar, dr. Marjana Žnidariča, Janeza Kosa in akademika dr. Janka Pleterskega.
Janko Pleterski v uvodu omenjene knjige ugotavlja, da namen knjige ni obračunavanje s škofom Rožmanom. Današnje postavljanje Rožmana v središče pozornosti je namreč »izsiljeno s postopki, ki mu ne dovolijo spoštljivega miru. Za nobeno ceno nočejo pustiti človeka v zgodovini, marveč skušajo iz njega skovati orožje za svoje današnje politične boje, ga za te boje popredmetiti v nekakšnega bojnega ovna«. To je pravzaprav srž problema vseh današnjih polemik, v katerih je v ospredju politična koristolovščina na račun znanstvene analize polpretekle zgodovine. Na temeljno vprašanje, kako se bodo Slovenci osvobodili hipotek iz preteklosti, Spomenka Hribar odgovarja, da to ni mogoče z zmago ene same resnice, temveč samo s spravo, v kateri naj vsaka stran prizna, obžaluje in se opraviči za moralna in politično oporečna dejanja. V primeru škofa Rožmana Hribarjeva pravi: »Namesto da bi se Cerkev osvobodila svoje medvojne hipoteke tako, da bi moralno in politično oporečna dejanja Cerkve kot institucije v preteklosti obsodila in se opravičila – morda celo v prvi vrsti vernikom, ker jih je (del njihovih prednikov) zapeljala in potem pustila na cedilu – kar naprej objektivira lastno krivdo v krivdo drugega, druge strani. Vso krivdo pripisuje komunistom, češ da so ti krivi vsega, ne le okupatorskega nasilja, temveč tudi nasilja samih kolaborantov!«
Enostransko instrumentaliziranje zgodovinskih resnic za današnjo politično rabo ima torej nekaj opravka s slovenskim ideološkim ekskluzivizmom. Človek se vpraša, ali je tako težko zavrniti takšne ideološke postulate, kot jih je na primer Lambert Ehrlich 20. novembra 1941 zabrusil katoličanom v Osvobodilni fronti, ko je rekel: »Kjer ni katoliškega slovenskega ljudstva, tam ni slovenskega naroda … Tako je bilo in tako bo.« Tovrsten ekskluzivizem se je seveda pojavljal tudi na slovenski levici, ki pa se je postopoma že dokopala do tega, da obsoja grozodejstva svojih prednikov.
Težišče razprav v knjigi je osredotočeno na osebno vlogo in dejanja škofa Rožmana. Izrecno je poudarjeno, da naj »izbrani dokumenti olajšajo današnjemu bralcu in bralki, da sama najdeta oporne točke za svoje lastno dojemanje te zgodovine …«. Poleg številnih dokumentov (pridig, člankov, izjav idr.) in fotografij je v knjigi objavljen tudi zagovor škofa Rožmana. Med dokumenti pa je tudi pismo, ki ga je Rožman 20. novembra 1944 poslal papežu Piju XII., v katerem piše, naj »vodilnim anglo-ameriškim osebnostim sporoči našo ponižno prošnjo, naj anglo-ameriške sile okupirajo slovensko ozemlje in Primorje in naj v vsej deželi vzpostavijo svoj začasni režim pravičnosti in miru, brez slehernega sodelovanja teroristične partizanske Osvobodilne fronte«.
Zanimivo knjigo že lahko kupite v knjigarni Haček v Celovcu.
Janko Malle