05 Jun Pismo bralke z Dunaja

Naprošen sem bil, da objavim sledečo pismo bralcev, ker ga Novice niso.

Pismo bralke z Dunaja 12. 5. 2014
Pridem iz družine, ki je kakor druge slovenske družine doživela v času nacizma kruto pregnanstvo, deportacijo vsled katere je ostala neizbrisljiva travma smrt 8 letne Verice, katero je „Lagerarzt« z injekcijo usmirtil v naročju matere. Vendar je po osvoboditvi ostala v družini maksima globoke hvaležnosti za preživetje in vposled globoka hvaležnost za življenje kot tako, ki je bila vezana na vero v bodočnost in možnost sprememb in razvoja. Za časa mnogih desetletij po osvoboditvi maja 1945 je bilo težko gledati v Avstriji navidezno neiztrebljiv nacizem in njegovo sovraštvo do vsega slovenskega/slovanskega na sploh, pri čem so bili glavna tarča na Koroškem Slovenci. Vendar je družinska maksima o možnih spremembah in o tem, kako si je treba izboriti bodočnost ostala živa. Starši so z vso energijo gradili in reorganizirali Tomanovino, nam otrokom pa omogočili šolanje in študij. In imeli so prav, skoraj neopazno, v dolgotrajnem procesu se je le nekaj spreminjalo. Na Koroškem so na vse zadnje tisti izmed Slovencev in Nemcev , ki so se poglobili v psihologijo sovraštva in razkrinkali njegove vzroke prvi sedli za skupno mizo. Dolgotrajni proces ozaveščanja pomena 8. maja kot dneva zmage se je odvijal vi Avstriji, seveda so k temu ogromno prispevale organizacije bivših žrtev nacizma, organizacije bivših odpornikov in na sploh vse antifašistične organizacije, ki so v dolgotrajnem delu privedle do premika, ki se je lani prvič manifestiral v prazniku radosti »Fest der Freude«, katerega organizatorji so bili antifašistična organizacija »Mauthausen Komitee Österreich, Verein Gedenkdienst, Israelitische Kultusgemeinde, Dokumentationsarchiv des österreichischen Widerstandes, zvezna vlada in vlada mesta Dunaj na Heldenplatzu, na katerem se je udeležilo lani 10.000 ljudi. Letos 8. maja smo na Heldenplatzu zopet praznovali »Fest der Freude« in se skupno veselili , da je Avstrija bila osvobojena od nacističnega terorja in da je je antičloveški nacistčni režim bil premagan. Letos je prišlo na praznik radosti 12.000 ljudi. Jasne besede brez vsakega okolišenja so spregovorili zvezni kancler dr. Werner Faymann, minister za pravo dr. Wolfgang Brandstädter, predsednica državnega zbora (druga v hirarhiji države po zveznemu predsedniku) je osebno pripeljala na oder pričo časa Aba Leweta na Poljskem rojenega Juda, ki je preživel grozote Auschwitza in se z njim pogovarjala. S strani mesta Dunaj sta govorila podžupanija Maria Vassilakou in mestni svetnik za kulturo Andreas Meilath-Pokorny. Pozdravne in zahvalne besede je spregovoril predsednik društva »Mauthausen Komitee Österreich«, ki je tudi in generalni sekretar ÖGB Willi Mernyj. Praznik radosti ob osvoboditvi Avstrije izpod nacistične strahovlade je izzvenel z vrhunskimi umetniškimi tvorbami ki jih je pod dirigentsko palico francoza Bertranda de Billy izvajal orkester Wiener Symphoniker z Beethovenovo simfonijo štev. 5 c-moll op 67, poleg tega še dela Jules Masseneta in Charles Gounod-a. Čudovite arije sta pela svetovna zvezda bolgarska sopranistka Sonya Yoncheva in ravno tako svetovno znameniti poljski tenor Piotr Berzala. Množice so bile navdušene. Kar naprej so z aplavzom izzivale dodatne arije. Bil je za 12 000 ljudi zares praznik radosti.
V nedeljo 11. maja se je odvijala letošnja komemoracija za 90.000 umorjenih zapornikov koncentracijskega taborišča Mauthausen pod geslom Vrednota življenja. Tokrat je bila zastopana zvezna vlada z zveznim kanclerjem Werner Faymannem in predsednico državnega svet mag. Barbaro Prammer na čelu. Slavnostne in komemorativne besede v Mauthausenu niso iznašali politiki, temveč holandska, češki in španski zastopniki žrtev, vsak v svojem materinskem jeziku. 8000 udeležencev iz 60 držav je tvorilo ogromni sprevod vzdolž nekdajnega »Appelplatza« . V prvi vrsti je korakalo 50 preživelih, med njimi tudi slovenski zastopnik Mauthausen komiteja Dušan Stepančič. 60 veleposlancev in veleposlank je stopalo na čelu svojih delegacij, vsakega in vsako je moderatorka imensko pozdravila. Najštevilnejša delegacija je prišla iz Italije, bile so zastopane komune s svojimi župani na čelu od severa do juga, njihove pisane zastave in deloma srednjeveške noše so podajale sliko radostne zmage nad fašizmom.. Moderatorka je vsako komuno posebej poimenovala in pozdravila. Na koncu so prišle avstrijske delegacije. Letos so se društva lahko prijavila, tako da je tudi njih moderatorka vsako posamezno imensko pozdravila: najprej zvezo socialističnih odpornikov (Bund Sozialdemokratischer Freiheitskämpfer/innen, Opfer des Faschismus und aktiver Antifaschist/inn/en), potem delegacije partij (SPÖ, ÖVP,KPÖ, FPÖ …), imenovala in pozdravila je dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora, Zukunftsfonds republike Avstrije, Nationalfonds republike Avstrije, delegacijo društva v Avstriji živečih Srbov, delegacijo avstrijskih Romov, delegacijo avstrijskih Čehov, avstrijskih Madžarov, avstrijskih Slovakov itd. Potem so prišle mladinske organizacije, tudi njih je moderatorka posamezno imenovala in pozdravljala, to so bile razna društva vajencev, dijakov, zastopništva študentk in študentov, in še in še. Veličasten sprevod 8000 udeležencev je trajal ure. Vlada in častni gostje smo sedeli za »sakrofargom«, kamor so delegacije polagale razkošne vence, kot jih človek komaj kdaj vidi. Pred tem so posamezne delegacije imele komemoracije pred svojimi nacionalnimi spomeniki tudi tam je bilo obilo razkošnih vencev. Žal so koroške slovenske organizacije zamudile priložnost, da bi tudi one bile imenovane med avstrijskimi antifašisti. Osebno sem bila vabljena ad personam, ker že leta sodelujem v raznih antifašističnih organizacijah na Dunaju. Hvaležna sem svojim staršem, da so mi znali vcepiti vero v napredek in bodočnost, da sem doživela še dan, ko je avstrijska vlada praznovala zlom fašizma kot praznik radosti in se častno spomnila žrtev fašizma.
Nikoli pozabiti – Niemals vergessen

Katja Sturm-Schnabl