15 Sep Enajst zahtev društva slovenskih pisateljev
Slovenski kulturnopolitični sistem je prišel do točke, ko blokira svoje lastne potenciale, onemogoča vstop novih idej, modelov, kadrov in se zaradi zmanjševanja javnih sredstev že seseda sam vase. Zato pozivamo k njegovi temeljiti prenovi oziroma takim spremembam, ki bodo aktivirale najboljše ustvarjalce, producente, menedžerje, uradnike in politike, da bodo kulturo vrnili v osrčje družbe in politike, ki danes tudi sami potrebujeta dokaz, da so spremembe mogoče in da so to lahko spremembe na bolje. Verjamemo, da ima področje kulture v Republiki Sloveniji edino dovolj tradicije, ustvarjalne moči in specifike v primerjavi z drugimi narodi, da zmore takšen preboj.
Politika je poklicana, da preboj omogoči, mi pa se zavezujemo, da jo bomo pri spremembah podprli. Pogoj pa je vsakoletno povečevanje proračunskih sredstev, ki bodo omogočila ponovno rast kulture in bolj učinkovito upravljanje z njo. Zato zahtevamo, da kultura postane prioriteta na vladni ravni, kar pomeni, da mora biti kultura tudi v finančnem razrezu med prioritetami, če želimo ustaviti njeno nadaljnje pustošenje in hkrati zagotoviti slovenski državi in njenim državljanom prepoznavno identiteto, vitalno prihodnost in ne nazadnje v precejšnji meri smisel in namen obstoja.
Obljuba ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar o povečanju sredstev za kulturo, ki je bila osnova za našo podporo, doslej ni bila podprta niti z jasno vizijo, niti ni obrodila realnih finančnih sadov. Naše zahteve so podpora ministrici, da bo z njihovo pomočjo lahko uveljavljala in uveljavila nujno potrebne spremembe, predvsem pa realno podlago v proračunskih sredstvih v naslednjih letih.
Naše zahteve, sprejete na seji Upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev dne 25. avgusta 2015, so:
1. V naslednjih treh letih se morajo sredstva za kulturo postopoma dvigovati tako, da bodo leta 2019 dosegla 2 % BDP, kar je tudi priporočilo UNESC-a za razvite države.
2. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo mora doživeti temeljite spremembe in popravke, zlasti z vidika skrbi za samozaposlene in izenačevanja njihovega statusa s statusom zaposlenih v javnih zavodih. Predlagamo, da se naziv za samozaposlene spremeni, in sicer naj se uporabi za ustvarjalce »svobodni umetnik«, za ostale, ki to niso (novinarji, kritiki), pa »delavci na področju kulture«. Status še vedno ostaja socialna in ne ustvarjalna kategorija.
3. Sredstva za Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije se morajo letno povečevati za 800.000 evrov. Hkrati je treba agencijo reorganizirati tako, da ne bo le posrednica proračunskih sredstev.
4. Sredstva, ki jih država namenja za subvencioniranje knjig, se morajo izenačiti z višino pobranega davka na knjigo, saj so sedaj sredstva za subvencije trikrat nižja od pobranega davka na knjige.
5. Ukiniti je treba davek na avtorske honorarje za umetniška dela.
6. Do konca leta 2015 uresničiti izvajanje direktive Evropske komisije, ki velja že od leta 2007, za plačevanje avtorskih pravic iz naslova fotokopiranja v osnovnih in srednjih šolah.
7. Urediti plačevanje davka (kot nadomestilo za reproduciranje) od prodaje t. i. praznih nosilcev digitalnih vsebin.
8. Novi zakon o knjižničarstvu mora urediti tudi področje knjižničnega nadomestila in iz njega izvirajočih štipendij za avtorje. Obračunavanje mora upoštevati sredstva, ki jih knjižnice prejmejo za svoje delovanje in ne le za nakup knjižničnega gradiva. Sredstva za nakup knjižničnega gradiva se morajo letno povečevati za 800.000 evrov.
9. Ohraniti skupen slovenski kulturni prostor, kar pomeni povečevati tudi sredstva za delovanje slovenskih ustanov v zamejstvu in po svetu.
10. Nacionalni program za kulturo (NPK) 2014 – 2017 mora biti, tako kot nalaga zakon, obravnavan v Državnem zboru, kjer je bil novembra 2013 tudi sprejet kot obvezujoči dokument. Določiti je treba nove prioritete, ki bodo tudi realno uresničljive. Prav tako mora biti sprejet zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, t.i. kulturni evro.
11. Skrb za kulturo mora biti naloga celotne vlade. Kultura mora biti prepoznana kot strateška naložba: več kot se bo vlagalo v kulturo, več bodo od tega imela tudi druga področja. Kultura je temelj naše samobitnosti, samostojnosti in suverenosti.
Od ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar pričakujemo, da v primeru, če ji znotraj vlade ne bo uspelo uresničevati in uresničiti naših zahtev, sprejme ustrezno odločitev in odstopi.
Ivo Svetina,
Predsednik Društva slovenskih pisateljev
Ljubljana, 26. avgust 2015