22 Nov Hanns Haas: Prelomni mislec in zagovornik manjšin
20. 11. 2024, smo s spoštovanjem in hvaležnostjo obeležili izjemno delo Hannsa Haasa, prejemnika Rizzijeve nagrade 2024. Njegova predanost znanosti, dialogu in borbi proti nacionalizmu ter fašizmu ostaja navdih za vse generacije, ki si prizadevajo za pravičnejšo in bolj povezano družbo.
Jože Pirjevec se v svojem prispevku v živo spominja prvih srečanj s Hannsom Haasem, ki so potekala v Dunaju v sedemdesetih letih. O Hannsu je zapisal, da ga je takoj navdušila njegova uporniška narava, predvsem pa njegova zavezanost k preseganju nacionalnih in družbenih meja.
Pirjevec izpostavlja Haasovo delo na področju raziskovanja koroških Slovencev, ki ga je skupaj s Karlom Stuhlpfarrerjem predstavil v prelomni knjigi Avstrija in njeni Slovenci (1977). Knjiga je slovensko manjšino na Koroškem prikazala kot integralni del avstrijskega prostora, kar je močno odmevalo tako v znanstvenih kot političnih krogih. Zanjo je Pirjevec zapisal, da je bila pravi balzam za Slovence, saj je ponujala temelje za dialog in sodelovanje.
Hanns Haas je bil po Pirjevčevih besedah ne le izjemen raziskovalec, temveč tudi aktivist proti nacionalizmu in fašizmu. Njegovo pedagoško delo na Univerzi v Salzburgu ter njegova družbena angažiranost so zaznamovali številne generacije študentov in sodelavcev. Pirjevec je poudaril, da je Haas skozi vse življenje dokazoval, da je mogoče znanost združiti z družbenim delovanjem.
Za zaključek je Jože Pirjevec dejal, da si Hanns Haas povsem zasluži Rizzijevo nagrado, saj je njegovo življenje in delo sinonim za boj za pravičnost in preseganje meja v duhovnem in družbenem prostoru.
Brigitte Entner je v govoru (govor je prebral Valentin Sima) ob častni nagradi za Hannsa Haasa poudarila njegov izjemen prispevek k znanosti, družbi in političnemu angažmaju za pravice manjšin. Posebej je izpostavila njegovo pionirsko delo na področju raziskovanja koroških Slovencev, ki ga je skupaj s Karlom Stuhlpfarrerjem objavil v knjigi Avstrija in njeni Slovenci. To delo je še danes temeljno in bi moralo biti po njenih besedah v sodobnih izdajah dostopno mladim generacijam.
Entnerjeva je pohvalila Haasovo uporabo koncepta strukturnega nasilja pri raziskavah o situaciji v avstrijski Koroški, kar je odprlo nove interpretacije in omogočilo globlje razumevanje. Poleg tega je izpostavila njegov neprecenljiv prispevek k promociji mikrozgodovine in raziskavam regionalnega prostora.
Haas je bil po njenem mnenju zgled znanstvenika, ki svojo raziskovalno pot združuje s politično angažiranostjo. Njegovo delo v podporo koroškim Slovencem in njegov kritični pogled na hegemonialne narative v Koroški sta naletela na odpor, vendar sta pomenila velik korak k razumevanju in preseganju nacionalističnih mitov. Po njenih besedah je bil Haas človek z izjemno državljansko pogumom, ki se ni bal soočati z resnico – v akademskem ali javnem prostoru.
Ob zaključku govora je Entnerjeva izrazila obžalovanje, da Hannsu Haasu nagrade ni mogla čestitati osebno, a je obljubila, da bodo praznovanje nadoknadili.
.
