13 Dec Čestitke ZSO ob 70.letnici Marjana Sturma

Letos 13. decembra obhaja dolgoletni predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) svoj 70.letni rojstnio dan. Skoraj četrtstoletni predsednik ZSO

 se je rodil leta 1951 v slovenski družini v Šenttomažu v bližini Celovca. Močno sta ga zaznamovala dvojezično okolje in travmatičen družinski spomin na deportacijo leta 1942 v nacistično taborišče. Iz tega izvirajo njegov izrazit občutek za  pravice koroških Slovencev, njegov odpor proti krivicam ter njegova prizadevanja za človekovo dostojanstvo.

Kot devetnajstletni predsednik Zveze slovenske mladine je  Marjan Sturm bil med prvimi mladimi koroškimi Slovenci, ki so vzeli uresničevanje pravic koroških Slovencev v svoje roke.  V oktobrski noči je leta 1970 v Šmohorju na Koroškem sam dodal na uradni krajevni napis še slovenski napis. To je bil eden prvih korakov k aktivnejšim prizadevanjem slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem za uresničevanje pravic iz avstrijske državne pogodbe. Od takrat naprej je  Marjan Sturm aktiven v številnih društvih, ki  se prizadevajo za uveljavljanje pravic koroških Slovencev, ob tem pa tudi za medkulturni dialog.

Leta 1980 je  Marjan Sturm doktoriral na Dunaju z disertacijo o notranjem razvoju slovenske Osvobodilne fronte. Potem je bil v letih od 1981 do 1983 znanstveni sodelavec, od 1983 do 1985 pa tajnik Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Svojo politično pot je (profesionalno) nadaljeval sprva kot  tajnik in takoj nato še leta 1992 kot predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki jo je uspešno vodil do leta 2019. Več kot dve desetletji je bil tudi predsednik Sosveta za slovensko narodnost pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja na Dunaju.  Ponosni smo na njegovo  politično pot, ki jo je sam orisal kot prizadevanje proti nacionalizmu in kot borbo za večkulturnost. Prav tako z zadoščenjem delimo njegovo prepričanje, da politika “vse ali nič” Slovencem škoduje in da je mogoče uspeti le z dialogom. M. Sturm je človek konsenza in dialoga – v tej drži nikoli ni zapiral vrat pred politično drugače mislečimi, saj se zaveda, da lahko le pogovor da sodelovanju večje razsežnosti ter da je v našem času pomembno graditi na zaupanju, sodelovanju in sobivanju tudi z nekdanjimi nasprotniki. V tem prepričanju je oral ledino na Koroškem, saj je  skupno s predsednikom „Kärntner Heimatdienst-a“ dr. J.Feldnerjem ustanovil konsenzno skupino in z njo odločilno pripomogel k dogovoru o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov v 164 krajih na Koroškem. To je konec koncev bistveno prispevalo k politični pomiritvi na Koroškem.

M. Sturm je avtor številnih publicističnih prispevkov, in tudi soavtor za koroški dialog pomembnega dela Kärnten neu denken (Koroško na novo omisliti, 2007; skupaj z J. Feldnerjem). O njegovi uspešni politični karieri pričajo številna odlikovanja.  Kot član konsenzne skupine je leta 2009 prejel državljansko nagrado Evropskega parlamenta, kulturno nagrado mesta Beljak in avstrijsko ustavno nagrado. Leta 2012 je konsenzna skupina prejela veliko srebrno odlikovanje za zasluge Republike Avstrije za prizadevanja za kompromisno rešitev v sporu o krajevnih napisih. Leta 2019 mu je predsednik Republike Slovenije podelil Red za zasluge,za izjemne zasluge in dolgoletna prizadevanja pri uresničevanju pravic slovenske manjšine v Avstriji ter za neprecenljiv prispevek k uveljavljanju medkulturnega dialoga.

Zveza slovenskih organizacij mu želi obilo zdravlja in tudi v bodoče vse najboljše na poti sporazumevanja.