spominski dan na holokavst

Leta 2005 so združeni narodi razglasili 27.1. (osvoboditev Avšvica) za dan spomina na holokavst. Holokavst pomeni industrijsko ubijanje ljudi in genocid na židovkim narodom. Okoli 7 milijonov judov je bilo umorjenih za časa hitlerjevega režima. Antijudaizem pa gre še veliko dlje, a o tem kdaj drugič.
Preteklo nedeljo se je tudi mesto Celovec spomnilo holokavsta v posebni svečani prireditvi. Župan Scheider je imel spoštljiv govor, pravtako tudi Peter Gstettner ter dve priči časa, ki sta preživela KC. Mladinci Bahmanove gimnazije so recitirali in malda skupina glasbenikov je dostojno olepšala prireditev.
Po prireditvi sem se pogovarjal z nekom in ga spraševal, kdo da je vplival na župana Scheiderja, da je organiziral zdaj že drugič tako spominsko prireditev. Dejal je, da imajo za to zasluge občinska odbornica Trannacherjeva, ki je veliko govorila z županom in na ta način prispevala, da je spremenil svoje stališče. Scheider je ustanovil celo spominski sosvet za zgodovino spominjanja, ki ga vodi Peter Gstettner. V njem so še Vinzenc Jobst, Helge Stromberger, Regina Taupe, Nadja Danglmayer in Sieglinde Trannacherjeva.
Pozdravil sem to pobudo in ugotovil, da se le splača, če se z ljudmi pogovarjaš. Vesel sem, da so se očitno vsi udeleženci spremenili in nekaj naučili.
Pred leti je bilo še nekoliko drugače: ko sem začel pred leti dialog s predsednikom KHD-ja Feldnerjem so mi Gstettner in drugi očitali “zavezništvo z desnim ekstremizmom”, zaradi tega so me celo izključili iz komiteja Mauthausen Koroška in osirali po celi Avstriji, da se družim z rasističnimi in tujcem sovražnim silami.
Ko je postalo jasno, da je Feldner le spremenil svoja protimanjšinska stališča, so eni dejali, da se mora Feldner sprva opravičiti za vse to kar je storil proti koroškim Slovencem, drugi pa so dejali, da mu ne verjamejo, ker je v vprašanjih tujcev in islama podobnega gledanja kot Mölzer, Strache in drugi svobodnjaki.
Sem res vesel, da Gstettner in drugi od Scheiderja niso zahtevali opravičila za vse to kar je kdaj počenjal in govoril kot član FP (v različnih variantah) in časoma najožji sodelavec bivšega deželnega glavarja Haiderja. Prav se mi tudi zdi, da tudi ne zahtevajo Scheiderjevo distanciranje od politike strankarskih kolegov Stracheja in Mölzerja, npr. v vprašanju islama in priseljevanja tujecv.
Dialog je proces in dopušča, da se človek v njem razvija. To se je zgodilo s Feldnerjem in to se dogaja tudi s Scheiderjem. Očitno so se v tem procesu tudi Gstettner in drugi spremenili… Tudi to me veseli.
P.S. Župan Scheider je igral tudi pri postavitvi spomenika v spomin na pregon koroških Slovencev aprila 1942 pozitivno vlogo. Spomenik je bil postavljen na vzhodenm delu celovškega kolodvora ob Žrelski cesti. Mestni svet je na predlog župana soglasno podprl ta projekt. Vse poprejšnje poglobljene razgovore z županom Scheiderjem o tem projektu in o zgodovini pregona je vodil Borut Schnabl, ki je bil projektni vodja Zveze slovenskih izseljencev za ta projekt.